Spletno mesto uporablja piškotke, da vam lahko zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Podatki o piškotkih se shranijo v vašem brskalniku in izvajajo funkcije, kot so prepoznavanje, ko se vrnete na naše spletno mesto, in pomaga naši ekipi, da razume, kateri deli spletnega mesta se vam zdijo najbolj zanimivi in koristni. Več v Politiki zasebnosti.
Mladi želijo več govoriti o duševnem zdravju
Mladi si želijo destigmatizacije, detabuizacije in normalizacije duševnih stisk, izzivov in motenj, da jih bodo lahko brez zadržkov pravočasno in učinkovito naslavljali, je pokazala analiza, ki smo jo pripravili_e v okviru projekta Najdi.se.
V okviru projekta Najdi.se, ki naslavlja duševno zdravje mladih, sofinanciranem iz Sklada za NVO s strani Ministrstva za javno upravo, smo v partnerstvu projekta z Zavodom Vozim izvedli_e anketo, s ciljem raziskati aktualno stanje na področju duševnega zdravja mladih. Izvedena je bila tako na lokalni kot nacionalni ravni, vanjo pa je bilo vključenih 633 oseb. Glavnino vzorca je predstavljala srednješolska mladina. Analiza podatkov je postregla s številnimi ugotovitvami na področju duševnega zdravja mladih. Izpostavljajo sledeče:
Dobrih 70% mladih pogosto ali vedno rešujejo stiske in izzive sami, slaba polovica se obrne na svoj prijateljski krog, slabih 40% tudi na svojo družino, 30% mladih se obrne na svojega partnerja oziroma partnerko, če so v odnosu. V istem deležu (30%) se mladi poslužujejo interneta ter iščejo ustrezne informacije tam. Analiza je pokazala tudi, da se mladi večinoma čutijo opolnomočeni za nudenje podpore osebi, ki se psihično ne počuti dobro. Več kot 60% mladih bi osebi aktivno prisluhnilo, več kot polovica mladih bi osebi lahko ponudila podporo pri prepoznavanju težave ali motnje, pri iskanju primernih rešitev in celo podporo v obliki svetovanja. Zanimivo pa je analiza pokazala, da se na osebje v šoli pogosto ali vedno, ko se ne počutijo psihično dobro, obrača le 3% mladih, slabih 70% pa nikoli.
Je pa slaba četrtina mladih glede na pridobljene podatke že koristila strokovno podporo na področju duševnega zdravja. Polovica teh je ocenila, da jim je strokovna podpora koristila in še nekaj več jih je bilo z njo zadovoljno. V obrazložitvah svojih pozitivnih ocen so mladi izpostavili moč pogovora, tudi če ni bilo absolutnega in trajnega učinka. Iz njihovih odgovorov je bilo mogoče razbrati, kaj jim je pomembno, da je svetovanje učinkovito, in to je: strokovnost, razumevanje, sprejetje, zaupnost, razumljivost, sproščenost, prijaznost, dosegljivost kadra, iskrena zavzetost pomagati, podpirati, usmerjati, neposredna koristnost in uporabnost nasvetov, aktivno poslušanje in sprejemanje, nepokroviteljski odnos in znati ohraniti dostojanstvo svetovanca oziroma svetovanke. Ena izmed njihovih napisanih izjav je bila:
V obrazložitvah negativnih ocen in nezadovoljstva s strokovno podporo so mladi navajali: nevzpostavitev terapevtskega odnosa, neprimerni izbor metod in pristopov ter nerazumevanje, nesprejemanje s strani strokovnega osebja, šibko diagnosticiranje, neučinkovitost nasvetov. Kot razlog za neuspeh je bilo navedeno tudi prekratko obdobje trajanja terapije, nedostopnost te, v smislu čakalnih vrst in visokih stroškov samoplačniških svetovalnih storitev.
Več kot polovica mladih meni, da v družbi obstaja stigmatizacija duševnih težav v srednji ali veliki meri. Za naslavljanje te so izpostavili potrebo po več (po)govora o temi, izobraževanja, osveščanja in ozaveščanja. Kot mesto za to so predvideli šolo, in sicer sistematično naslavljanje teme že od osnovne šole dalje. Izpostavili so, da bi bilo potrebno začeti:
hkrati pa povedali:
Nekateri mladi so ozavestili tudi razliko v obravnavi fizičnih na eni in psiholoških izzivov na drugi strani. V svojih odgovorih so pozvali k enakopravni obravnavi in financiranju, in sicer:
Karmen Kukovič, strokovna sodelavka projekta Najdi.se v MCDD, ki je analizo pripravila, je komentirala: »Glede na to, da mladi večino zadev v povezavi z duševnim zdravjem največkrat rešujejo sami in nato v prijateljskem krogu ter da ocenjujejo, da so samo-kompetentni tudi, da nudijo podporo drugi osebi, ki se psihično ne počuti dobro, je priporočljivo, da se sistematično vlaga tudi v njihovo opolnomočenje. Kot so predlagali sami, je najboljše mesto za to šola. Na eni strani želijo, da se na podlagi odkritega pogovora in z dejanskimi osebnimi izpovedmi ljudi, odpira pozitiven, nediskriminatoren, detabuiziran, destigmatiziran in normaliziran prostor za naslavljanje duševnih stisk, izzivov in motenj. Na drugi strani pa se želijo tudi informirati in izobraziti o specifičnih duševnih motnjah in stiskah – kako jih prepoznati, kako ravnati, kakšne oblike podpore so na voljo in kako do njih. Za to v projektu Najdi.se z Zavodom VOZIM izvajamo motivacijske delavnice s poškodovankami in poškodovanci ter vrhunskimi športnicami in športniki na osnovnih in srednjih šolah, ki skozi svoje zgodbe prispevajo k normalizaciji in pozitivni validaciji govora o duševnih stiskah in motnjah. Vzpostavili_e smo tudi unikatno spletno platformo Najdi.se. Ta omogoča, da mladi s stopnjo poistovetenja z dejanskimi izpovedmi mladih v sklopu igrificiranega orodja »Samo Iskalnik« pridejo do zanje skrbno izbranih obstoječih člankov in kontaktov do spletnih portalov ter svetovalnic. S tem dobijo osnovne usmeritve, kako naslavljati specifično duševno stisko ali motnjo. Pri tem pa ne gre za strokovno diagnosticiranje, ampak zgolj za osnovno prepoznavanje in usmerjanje. Svoje stiske lahko delijo tudi na Instagram profilu @dusozlom, ki ga trenutno upravljajo tri študentke psihologije.«
Celotno analizo anketne raziskave o duševnem zdravju mladih najdete tukaj in preberete še, kateri dejavniki, po oceni mladih vplivajo pozitivno in kateri negativno na njihovo duševno zdravje, katere spletne portale za naslavljanje duševnih stisk, izzivov in motenj že poznajo, kateri nasveti, ki so jih prejeli, ko se psihično niso počutili dobro, so bili po njihovi oceni najbolj neuporabni in kakšna so njihova trenutna življenjska vodila.
Sorodne objave
Zaključek Kulturnih dni 2020
V prireditvenem centru Patriot je že peti vikend zapored mrgolelo obiskovalcev in obiskovalk
Patriotatlon: smeh, zabava in tekmovanje
Minuli petek smo organizirali_e zdaj že tradicionalni turnir družabnih iger Patriotatlon, ki je privabil 20 tekmovalcev in tekmovalk. Turnir je potekal v prireditvenem centru MC Patriot. Udeleženke in udeleženci so se pomerili v različnih igrah, kot so ročni nogomet, biljard, pikado in beer pong. Zmagovalci_ke posameznih iger so bili_e nagrajeni_e s simboličnimi nagradami, kar je …
Mega aktivni vikend za KŠDD
Pretekli vikend je bil zelo pester za Klub študentov Dravinjske doline (KŠDD). Kljub slabi vremenski napovedi so tokrat vztrajali pri izvedbi turnirja v odbojki na mivki v mešanih dvojicah. Dogodek je potekal na odbojkarskem igrišču ob športni dvorani v Slovenskih Konjicah. Udeleženci in udeleženke iz različnih krajev so v Slovenske Konjice prispele po 11. uri …
Mladinska izmenjava: Every human has rights
Kje? Agros, Ciper, termin: 18. – 25.7.2015. Mladinska izmenjava je namenjena mladim med 16. In 21. Letom. Tema projekta je poznavanje človekovih pravic in primerjava le teh v raznih državah EU. Poleg glavne teme bodo udeleženci deležni tudi medkulturnega druženja in dialoga. Družili se bodo mladi iz Grčije, Bolgarije, Romunije, Hrvaške, Makedonije, Italije in Slovenije. …