Po mednarodne vrtičkarske izkušnje

Mladinski center Dravinjske doline sodeluje s centrom ASHA (Združeno Kraljestvo) v dolgoročnem projektu spodbujanja trajnostnega razvoja ter prenosa “vrtičkarskih” znanj na mlade. Tako se je na tedensko usposablajnje odpravilo že preko 10 mladih… Tu je nekaj njihovih vtisov.

Udeleženka Maruša Kuk:

Marec – ravno pravi čas za enega izmed prelomnih dogodkov, ki se vsako leto ponavljajo v biodinamičnem kmetijstvu – priprava “500”. In nikoli ne bi izvedela zanj, če se ne bi prav v marcu 2015 skupaj s še dvema super puncama iz Slovenije odpravila v Anglijo v ASHA center na seminar o trajnostnem razvoju. Seminar, ki je trajal 7 dni in povezal blizu 10 držav iz vse Evrope, nas je seznanil s trenutnim dogajanjem na področju sprememb v svetu zaradi katerih je nujno, da se ljudje začnemo zavedati pomembnosti “trajnosti” našega sveta in začnemo živeti v skladu s tem. V sklopu tega smo se tako najprej spoznali s problematiko, nato pa z možnimi rešitvami.

Bilo je lepih 7 dni, tekom katerih smo se naučili marsikaj novega, spoznali nove prijatelje in kulture ter si tako spet še malo razširili pogled.

Udeleženec Bojan Novak:

Trening je potekal na angleškem podeželju, na obrobju najstarejšega gozda v Angliji (Forest of Dean) v organizaciji fundacije Asha. Že na začetku moram poudariti izjemno organizacijo, vodenje in izvedbo treninga. Prava kombinacija teorije in prakse! Prebivali in izobraževali smo se na posestvu nekdanjega mlina, ki je preurejen v izobraževalno institucijo – Asha center. Poleg namestitvenih in izobraževalnih kapacitet je del posestva je tudi ogromen vrt, na katerem pridelajo večino potrebne hrane po načelih biodinamičnega vrtnarjenja in trajnostnega razvoja. Tudi zaradi tega smo se prehranjevali zdravo saj je bila večina sadja in zelenjave z vrta preostanek pa iz lokalne pridelave. Med odmori smo zato pili čaj iz zelišč in rožic z njihovega vrta. Celoten Asha center tako živi in deluje po načelih vzdržnostnega in trajnostnega razvoja, tako da smo koncepte o katerih smo razpravljali in se o njih učili lahko videli delovati tudi v praksi.

Iz treninga sem odnesel ogromno in je v vseh pogledih upravičil ali pa presegel moja pričakovanja. Težko je vse skrčiti na en list vendar bom poskusil izpostaviti dva področja, kjer sem odnesel največ. Moje navdušenje izhaja iz dejstva, da sem o vseh tematikah o katerih smo se učili ali o njih razpravljali že od prej precej vedel, tu pa sem imel predavatelje ki so svoje znanje predajali na nas. Dodana vrednost v vseh pogledih, lahko sem samo sedel in vsrkaval znanje, ki je bilo „servirano na pladnju.“

Če izpostavim področje na katerem sem zaradi tega treninga najbolj napredoval je to vsekakor biodinamika oziroma biodinamičen način vrtnarjenja. Gre za ekološki način pridelave hrane, ki ga ne smemo enačiti z t.i. klasično ekološko ali „organic“ pridelavo. V osnovi sta pristopa zelo podobna, pri obeh se ne uporablja gensko spremenjenih semen ter kemikalij za škropljenje in gnojenje vendar gre biodinamika še korak dlje. Glavna razlika je tako v tem, da pri biodinamičnem kmetovanju uporabljamo pristope, ki pripomorejo k vitalnosti rastlin, zemlje in živali medtem ko tradicionalno kmetijstvo zemljo izčrpava. Biodinamično kmetijstvo vključuje in upošteva tudi astrološke vplive in je tako v sozvočju z naravnimi in kozmičnimi ritmi in energijami. Rudolf Steiner, začetnik moderne biodinamike, je bil prepričan, da tako kot luna vpliva na plimovanje vpliva tudi na faze rasti rastlin in pobiranje pridelka. Za biodinamično kmetovanje je tako nujno imeti najmanj setveni koledar, najprimernejši pa so posebni zapleteni astrološki koledarji, ki vključujejo vpliv lune ter ostalih planetov in priporočila kmetovalcem za sejanje oziroma pobiranje pridelkov (najboljši je od Marie Thun). Biodinamično kmetovanje uporablja tudi specifične preparate za zaščito ali pa gnojenje rastlin izdelane na osnovi zelišč in mineralov, kar je precej podobno homeopatiji. Takšni pripravki se največkrat uporabljajo za obogatitev zemlje in povečano absorbcijo sončne svetlobe v rastlino. Takšne rastline so veliko bolj vitalne in bogate z hranili, človek ki se s tako pridelano hrano prehranjuje pa na ta način to vitalnost užije . Obiskali smo tudi skupnost odraslih otrok s posebnimi potrebami, ki s spoznavanjem biodinamike iščejo in s pomočjo skupnosti, ki je skorajda izolirana od zunanjega sveta, v povezovanju in sobivanju z naravo najdejo smisel svojega življenja.

Druga zadeva, ki pa je bila nekakšna češnja na vrhu smetane pa so bile jutranje seanse joge. Celotni koncept joge mi je poznan, vendar je nikdar nisem imel priložnosti preizkusiti. Tu je bila odlična priložnost. Vsako jutro smo lahko meditirali 🙂 Seanse so bile res nekaj posebnega, ker je bila učiteljica nekaj posebnega. To je bilo čutiti že iz njene prezence. Gospa je prava zakladnica znanja in izredno prijazna, prijetna in topla sogovornica. Sva kar veliko debatirala. Ker nas je zapustila dva dneva pred koncem seminarja sem njene jutranje seanse kar malo pogrešal, ker so bili dnevi zaradi jutranje joge veliko bolj električni. Zadnji dan sem izvedel, da je prišla v našo družbo slučajno in da je sicer zelo zaposlena s svojim poslanstvom, saj individualno uči jogo po celem svetu, od državnikov do holivudskih zvezdnikov. Njeno ime je Usha Devi Rathore.

Udeleženka Metka Šantl:

Prejšnji teden sem bila udeleženka projekta katerega bi lahko opisala s svojimi besedami kot projekt za trajnostni razvoj.

Udeleženci smo bili iz različnih držav: Romunija, Poljska, Anglija, Hrvaška, Slovenija, Italija, Portugalska. Ne glede na to, da smo se pri seminarjih osredotočali na okolje, okoljske probleme v relaciji z družbo in razvojem. Smo se tudi udeleženci med seboj tudi zelo dobro spoprijateljili, navezali stike med seboj in se tudi družili po seminarjih in praktičnih vajah.

Naučila sem se vsekakor veliko novih in zanimivih stvari. Ponovno sem se začela zavedati, da smo kot vrsta: ljudje zelo povezani z okoljem in naravo. Kateremu dejansko vladamo zaradi načina življenja in naših potreb. Katere smo razvili skozi naš možganski in fizičen razvoj. Zelo je pomembno, da se zavedamo kolikšna vrednost je vrednost narave, okolja, naravnih virov okoli nas. Zelo je pomembno, da se do njih ravnamo etično, jih upoštevamo in spoštujemo. Najpomembnejše je da naravi pomagamo in je ne zatiramo ali izkoriščamo preveč in  da ne gremo čez mejo, kajti posledice so lahko potem zelo nepredvidljive. In se bodo odražale v ekosistemu, kar bo posledično prinesel vpliv na finančno in družbeno oškodovanje.

Zato se mi zdi zelo pomembno, da se takšni projekti odvijajo, saj moramo prikazati to sliko se posebej ljudem, ki živijo v mestih, kjer je masivna produkcija in potrošnja ogromna v nasprotju v manjših mestih in državah.

Ne glede na to, da smo imeli v večini seminarje in predavatelja, ki se ukvarjata z naravo, okoljem in z znanostjo, smo si tudi ogledali primer kako živijo ljudje s posebnimi potrebami v sožitju v svoji majhni vasi. In tako ne potrebujejo bivanja v instituciji, kjer se počutijo nekoristno. Temveč tudi oni skrbijo za okolje, se ukvarjajo z različnimi rokodelskimi obrtmi ter tudi agrikulturo.

Zame je bil ta projekt na nek način težji, kajti prihajam iz zelo drugačnega strokovnega področja. Vendar v kasnejših dnevih so bile teme zelo zanimive, poučne ter predstavitev je bila bolj konstruktivna. Kajti na začetku smo samo spoznavali glavne elemente, ki so pomembni pri tem področju.